Razdiralka kode

Ko je bila Jennifer Doudna v šestem razredu, je nekega dne prišla domov in ugotovila, da je oče na njeni postelji pustil brošuro z naslovom Dvojna vijačnica. Odložila jo je, misleč da je to ena tistih detektivskih zgodb, ki jih obožuje. Ko jo je prebrala na deževno soboto, je ugotovila, da ima na nek način prav. Med preletom strani jo je očarala intenzivna drama tekmovanja v odkrivanju kode življenja. Čeprav ji je svetovalec v srednji šoli rekel, da dekleta ne postanejo znanstvenice, se je odločila, da ona bo. Gnala jo je strast do razumevanja delovanja narave in spreminjanja odkritij v izume in ji pomagala uresničiti tisto, o čemer ji je avtor knjige James Watson dejal, da je najpomembnejši biološki napredek od njegovega soodkritja strukture DNK. S sodelavci je zanimivost narave spremenila v izum, ki bo preoblikoval človeško vrsto: preprosto orodje, ki lahko ureja DNK. To orodje je znano kot CRISPR ter odprlo popolnoma nov svet medicinskih čudežev in moralnih vprašanj. Razvoj CRISPR-ja in tekma za ustvarjanje cepiv proti koronavirusu bosta pospešila naš prehod v naslednjo veliko inovacijsko revolucijo. Preteklega pol stoletja smo bili v digitalni dobi, ki je temeljila na mikročipih, računalnikih in internetu. Zdaj vstopamo v revolucijo znanosti o življenju. Otrokom, ki se učijo digitalnega kodiranja, se bodo pridružili tisti, ki se učijo genetske kode. Ali naj uporabimo svoje nove moči hekanja evolucije, da bi bili manj dovzetni za viruse? Kakšen čudovit blagoslov bi to bil! Kaj pa preprečevanje depresije? Hmmm … Ali naj staršem dovolimo, če si to lahko privoščijo, da povečajo višino, mišice ali inteligenčni količnik svojih otrok? Potem ko je pomagala odkriti CRISPR, je Doudna postala vodilna v boju proti tem moralnim vprašanjem in je skupaj s sodelavko Emmanuelle Charpentier leta 2020 prejela Nobelovo nagrado.