Jaz, ki nisem nikoli poznala moških

Pod neprestanim brenčanjem umetne svetlobe živi štirideset žensk, zaprtih v kletki globoko pod zemljo. Stražarji, ki jih opazujejo, nikoli ne spregovorijo, spomini na preteklost pa bledijo v nejasne sence sveta, ki ga ne znajo več poimenovati. Med njimi je dekle, rojeno v ujetništvo, ki ne pozna ne svobode ne moških. Ko se nekega dne vrata kletke odprejo, ujetnice odidejo, pobegnejo v pusto pokrajino, kjer od civilizacije ni ostalo nič in kjer je preživetje uganka brez odgovora.