Plen

Zolajev roman Plen sodi v znameniti cikel dvajsetih romanov Rougon-Macquartovi, veličastne freske francoske družbe v času drugega cesarstva. Izvirni naslov La Curée označuje tisti neužitni del drobovja in kosti, ki jih lovci po uspešnem lovu in odrtju uplenjenih živali kot lovski plen prepustijo psom goničem. S to sijajno metaforo je Zola ilustriral neusmiljeni gon za dobičkom, denarjem in užitki, ki se je odprl z veliko urbanistično prenovo Pariza sredi 19. stoletja, ko je baron Haussmann s svojim velikopoteznim regulacijskim načrtom dal porušiti cele mestne četrti in mesto prepredel z mrežo širokih bulvarjev in avenij. Napočili so zlati časi za vsakršne pridobitnike, lovce na dobiček, neusmiljene oderuhe, povzpetniške politike in kupljive ženske, ki so v velikih javnih investicijah zavohali lahek plen in se kot psi za mrhovino neusmiljeno spopadli zanj. Pariz se je pod Napoleonom III. spremenil v prizorišče skrajnega pohlepa in razvrata, ki se mu vdajajo romaneskni junaki.