Kresničevje

Do kam segajo korenine krivde, se sprašuje Agnes, medtem ko v prostranem gozdu išče svojo sestro, da bi zgladila spor, namesto nanjo pa naleti na skrivnostno skupnost. Kresničevje nas med svoje strani zvabi kot nežno svetlikanje med praprotjo, kot prodoren klic živali v noči, kot toplo ognjišče sredi zime. Zgodbe enigmatičnega puščavnika Valentina, zloveščega kometa, ki se nezadržno približuje, neobičajne bukve ter drugih prebivalcev gozda se kot micelij razraščajo skozi prostor in čas. V roman vstopajo elementi srhljivke in ekologije, pa tudi motivi iz ljudskega slovstva in zdravilstva. Gozd je namreč večji od posameznih usod, ki se prepletajo med njegovimi koreninami in vejevjem.