Nostalgija po prihodnosti

Čeprav vključuje nekatere obrise življenja priznane slovenske slikarke Ivane Kobilce, roman Nostalgija po prihodnosti ni biografija; je subverzija realističnega upodabljanja sveta, izmišljena zgodba o slikarki Ivi, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ustvarjala predvsem v tujih prestolnicah – največ v Parizu, Sarajevu in Berlinu –, se tam družila z velikimi slikarskimi imeni ter prihajala v stik z različnimi umetniškimi smermi, ki so pustile odsev tudi na njenih portretih, tihožitjih in krajinah. Poleg edinstvenega Ivinega značaja – protagonistka je umetnost postavljala daleč pred družinsko in ljubezensko življenje – in njenega odnosa z ljubimcem Gretorjem, prav tako slikarjem in zbiralcem umetnin, roman tematizira tudi položaj ženske v takratnem pretežno moškem umetniškem svetu, preobražanje umetnosti iz secesijske v bolj eksperimentalno, vprašanje tujstva in pripadnosti ter t. i. histerične napade, ki so bili tedaj zelo »popularni« in so ženskam služili kot eden od mnogih obrambnih mehanizmov.