O listju

Rdeče, živordeče, listopadno, krvavo rdeče, rdečeoranžno, rdečerjavo; svetlorumeno, zlatorumeno, žametnorumeno, oker – to je le nekaj barvnih ali obarvanih jezikovnih nians, ki jih Marion Poschmann v eseju, za katerega prejema literarno nagrado WORTMELDUNGEN 2021, izvabi iz jesenskih krošenj in odpadajočega listja. Ideja, morda celo želja, da zgodovino človeštva opišemo s pomočjo sobivanja z drevesi, je v zraku že dlje časa. Marion Poschmann v svojem eseju najde svojstven, tako angažiran kot tudi duhovito ironičen pristop. Njeno besedilo je kot drevo: to, kar imamo črno na belem pred seboj, je elegantno složen delec vsega avtoričinega pridobljenega znanja. Preostanek le slutimo kot neskončno podzemno koreniko.