Trafikant

V romanu Trafikant sledimo številnim zgodbam in likom, ob čemer imamo občutek, da smo se znašli sredi slik Hieronymusa Boscha. S to razliko, da Rozinove slike ne odslikavajo renesanse, ampak današnji čas, ki ga zaznamujejo politične represije, medčloveška odtujenost, nezmožnost ustvarjanja solidarne skupnosti, epidemije laži in teorije zarot. Odsotnost sporazumevanja se kaže kot »obilje besed in govorjenja, kar zbuja vtis, da smo močno medsebojno povezani, poslušani in slišani, čeprav predvsem odpiramo usta in si mašimo ušesa,« pravi v sklepni besedi Romana Rozin. Zato iz kaosa in številnih koščkov resnic ne moreta nastati red in monolitna zgodba – pač pa je nastal roman o nastajanju romana Trafikant Romana Rozine, skupaj s številnimi izsledki mlade raziskovalke Romane Rozin, ki skuša pojasniti čim več skrivnosti.